Začelo se je pred meseci, danes, oziroma včeraj zvečer, se je zgodilo. Ja, še v drugo sem pospremil na Svet deklico. Še. Spet. Ja, treba je! Ja, relativnostna teorija ni zgolj iluzija. Kaj in kdo je tu Svet!

Gaja Julija, princeska, tole je zate.

Blog (virtulani odnos) je zadnja uteha, ki se je oprijemlje človek, da si ne bi priznal kako je ubog. S prijatelji smo nazdravili na tvoje zdravje in se zapletli v debato, ki ji ni konca. Hvala bogu, s tem smo potrdili, da življenju ni konca in to je uteha, s katero grem danes z veseljem spat. Otroci ste naša uteha. Na vas polagamo upe, da ne boste šli po naši poti.

Dragi moji najmlajši, draga Tia Lucija in Gaja Julija, mi smo delali po svojih najboljših močeh in ravno ta zaverovanost v svoje moči nam sedaj kaže svojo temno plat. Mi, ki smo mislili, da smo mi, postajamo brezoblični, brezobzirni in brezciljni. Ne vem kako bomo šli jutri naprej in prav nič me ne skrbi, dokler ne pogledam vama v oči. Mi smo se ujeli v paradoks, ki pravi, da tako ne gre več naprej, drugače pa tudi ne znamo. Edina rešitev je torej, da sledimo vam, svojim otrokom.

Kolikor je upanja v tem, toliko je tudi … Pičke smo!

Dragi moji, Tia Lucija in Gaja Julija, vajin sem, vajin oče in vajin otrok. Če bo breme pretežko, vama nudim vse svoje moči in brez zadržkov vse občutke krivde prenesita na mojo generacijo. Itak, pičke smo!

Pičke smo! Vidimo, da tako ne gre več, a nimamo jajc, da bi rekli Jebite se!  Pičke smo!  Tam kjer smo se mi včasih igrali, sedaj rastejo betonska stanovanja in z izpuhanim svincem obogateni GSO vrtički. Gugalnice in peskovniki so prenevarni za vas – glejte, kaj so naredili iz nas. Pičke smo! Mi smo vodo pili iz pip in iz rek, vi jo pijete iz plastičnih flaš. Pičke smo! Mi smo lizali snežene kepe, vi ližete tablete. Pičke smo! Mi smo delali rakete in plakete, vi delate predmete. Pičke smo! V šoli v naravi smo pod zvezdami spali in v morju plavali; zdaj pa imate poscan bazen in plačane zvezde večera. Pičke smo! Dragi moji Tia Lucija in Gaja Julija, pojdita svojo pot, ker naša je zgrešena. Ne iskati srednje poti na naši poti, iščita svoje poti. Pičke smo, dragi moji, ne ptičke!

Pojta si svojo pesem, naj vajin ata ob tem postane smešen. To je največ, kar mi lahko data. Smeh je pol zdravja!

Srečno pot!

Pravijo da od bedaka do junaka ni daleč. Tako tudi od porodnišnice do norišnice ni daleč! Pičke smo! Hvalabogu je par lokalov in par prijateljev vmes! Pička, ne jemljejo kreditnih kartic…